Zavod Benjamin je dolgo časa prepletal niti z mojimi. Nekega dne sta viziji prihodnosti postali še odtenek bolj podobni. Svet bi nam lahko rekel konkurenca, mi smo pa raje združili moči, da skupaj ustvarimo še večje in še širše korake. 

Moja osnovna identiteta je biti Mama. Za otroke živim, ustvarjam in usmerjam poti, da lahko skupaj korakamo. Tako sem z 20 let izkušenj kot usposobljen inštruktor vadb, razvila pilates za otroke, starši pa smo pri tem njihova asistenca. 

Po osnovni izobrazbi sem diplomirani socialni pedagog, zato sem kar nekaj let bila skupinski habilitator v zavodu za otroke s posebnimi potrebami. Ob pedagoškem delu sem ustvarjala terapevtske pravljice in izdala več zbirk v osmih jezikih. Predavam o pravljični vzgoji in poučujem strokovne delavce. Želim si, da bi čim več ljudi znalo graditi odnos z zgodbo, približati se najmlajšim in z zgledom iz sveta domišljije vplivati na njihove življenjske odločitve.

Med študijem sem si želela izkoristiti vse možnosti, ki mi jih je status ponujal, pa sem prostovoljno delala v Zavodu za slepe in slabovidne, v Zavodu za gluhe in naglušne, v Domu Malči Belič, v Vzgojnem zavodu Smlednik, v Prevzgojnem zavodu Radeče in v Stanovanjski skupini Hiša. Ob tem sem izvajala delavnice za otroke in bila varuška številnih družin. 

Vedno me je klicala samostojna pot, zato sem odprla podjetje za izvajanje otroških animacij po celi Sloveniji. Povezala sem se s čudovitimi in sposobnimi ljudmi, koordinirala njihovo delo in to znanje ponesla s sabo v poučevanje šolarjev na domu. Dve leti smo se redno srečevali in delovali predvsem po principih doživljajske pedagogike, na področju katere sem diplomirala - vodila sem namreč nekajletni projekt za otroke iz socialno ogroženih družin in jih (med ostalim) za štirinajst dni peljala na morje. Pri tem sem se od blizu spoznala s prijavo na razpis kjer so prepoznali našo strast in financirali ogromno izpeljanih aktivnosti (rafting po Soči, Gardaland, kampiranje, itd).

Kot mama, pedagoginja in animatorka sem našla sebe v odnosu, ki ga od prvega trenutka gradim s človekom pred sabo. Včasih preko plesa, drugič preko zgodbe, tretjič s kitaro v rokah (končano imamo osnovno glasbeno šolo). Moja profesionalna deformacija me vodi ksprejemanju vseh odstopanj posameznika. Nežno, a trmasto rinem naprej z vero, da je vse mogoče in da je vsak človek vreden topline.

Verjamem v misel "Če misliš, da zmoreš - zmoreš. Če misliš, da ne zmoreš - imaš prav." V ritmih salse, ki me sprošča, zaplešem pogumno v nov dan, zbežim za kakšen trenutek v pisanje, risanje, ustvarjanje ali pa le pospravljam. Vse to je moja meditacija, še vedno pa se mi čas ustavi, ko k sebi stisnem svoje otroke in jim povem kakšno zgobico. Najraje imajo tiste o odločni, iskreni in vztrajni Deni.